Poslansko vprašanje Vladi RS glede nekdanjih prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem

• Ali država razpolaga z oceno skupnega zneska tožbenih zahtevkov in pripadajočih obresti?

• Bo država morala dati kupcem NLB jamstvo za vračilo znatnega dela kupnine v primeru, da bo nad premoženjem banke opravljena izvršba s strani dveh hrvaških bank?

.

Kot je znano Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb, po pooblastilu Hrvaške vlade, s serijo tožb na hrvaških sodiščih zahtevata od NLB in LB povračilo denarja za izplačane devizne vloge, ki so jih varčevalci stare LB v devetdesetih prenesli na ti dve banki.

STA je februarja letos poročal, da so varčevalci prenesli za 272,5 milijona evrov deviznih prihrankov, največ denarja pa sta izplačali Privredna banka Zagreb in Zagrebačka banka – 64,5 milijona evrov oziroma 94 milijonov evrov, skupno torej skoraj 160 milijonov evrov.

Glede na to, da je hrvaško sodišče, navkljub mokriškem meddržavnem memorandumu o prekinitvi sodnih postopkov, v enem primeru že pravnomočno razsodilo v prid tožnika, obstaja realno tveganje, da se lahko to ponovi tudi pri ostalih tožbah.

Na podlagi pravnomočnih sodb pa lahko hrvaški banki enostavno rubita sredstva na računih, ki jih ima NLB pri hrvaških in ostalih evropskih bankah.

V preteklih več kot dveh desetletjih se je, zaradi visokih zamudnih obresti, toženi znesek verjetno vsaj podvojil.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja