Poslansko vprašanje glede svetovalnih pogodb

cerar

Poslanska pobuda glede revizije vseh svetovalnih pogodb v javnem sektorju

Slovenija ima omejena proračunska sredstva. V Državnem zboru se včasih poslanci neusmiljeno prerekamo za nekaj milijonov evrov, na drugih področjih nam pa javni denar na veliko odteka. S tem mislim na svetovalne pogodbe, ki so v veliko primerih nepotrebne in preplačane. Posamezni funkcionarji si jih izmišljujejo in s tem siromašijo naš proračun. V veliki meri so posledica korupcije in trgovine z vplivom.

PR agencije posameznemu politiku pomagajo do izvolitve, ta se jim pa potem oddolži s svetovalnimi pogodbami. Dogaja se tudi, da so posamezni lastniki PR agencij, ki na veliko delajo z državo tudi veliko dolžni državnim bankam. Tako se zgodi, da iz teh svetovalnih poslov z državo vračajo svoje dolgove državnim bankam. Tukaj vidim tudi elemente korupcije in ugrabitve države.

Za to namenijo denar davkoplačevalcev, ki ga potrebujemo za naše zdravstvo, socialo, šolstvo in upokojence.

Potem ko ta posameznik iz javne uprave odide iz svojega delovnega mesta, te svetovalne pogodbe nimajo nobenega pomena več za državo. Gradiva ostanejo zaprašena v fasciklih, denar je pa porabljen. Preprečiti moramo odtekanje denarja.

Na tem področju nadzor ne deluje. Vlada RS je dolžna centralizirati oddajo svetovalnih pogodb, preverjati njihovo potrebnost in višino. Nujno jih je omejiti, oziroma bolje preverjati skozi sisteme nadzora porabe denarja. O teh zneskih mora Vlada RS poročati Državnemu zboru.

Po drugi strani pa ista država z nepotrebnimi davčnimi blagajnami stiska male podjetnike in jih kaznuje tudi za 1,2 evra neizdanega računa. Lahko bi jim predpisali davčne pavšale in s tem zmanjšali stroške tako podjetjem, kot tudi davčnim nadzornikom. Davčna obremenitev bi postala bolj predvidljiva, podjetniki pa bi se lahko ukvarjali s poslovanjem in ne z nepotrebnim administriranjem in dragimi tehničnimi rešitvami.  Tako bi pokrili do 80% malih družinskih podjetnikov, večji podjetniki pa davčne blagajne potrebujejo zaradi notranjega nadzora in z njimi nimajo težav.

Število javnih uslužbencev vsako leto raste, zato ni razlogov za nepotrebne svetovalne pogodbe. Če posamezni del javnega sektorja ni sposoben vsebinsko predstaviti dobrih rešitev, njihovih prednosti za ljudi, potem tudi dragi svetovalci tega ne bodo uspeli. Problem je v slabih rešitvah in ne v tem, da jih naši ljudje ne bi razumeli.

Moje poslansko vprašanje se nanaša na celotni javni sektor in ne le na Vlado in ministrstva.

  1. Vlado RS vprašujem, koliko svetovalnih pogodb je bilo podpisanih v mandatu Vlade dr. Mira Cerarja, kdo so bili izvajalci in podizvajalci pri teh pogodbah in kateri organ v javnem sektorju jih je podpisal? Od Vlade RS pričakujem konkreten seznam teh pogodb z zneski in datumi oddaje poslov in datumi plačila. Za prvih 20 najvišjih svetovalnih pogodb, me zanima tudi lastniška struktura prejemnikov davkoplačevalskih sredstev (izvajalcev in podizvajalcev svetovalnih storitev).
  2. Zanima me tudi kdo in kdaj je načrtoval in zahteval razpis za posamezno svetovalno pogodbo iz prejšnje točke?
  3. Koliko svetovalnih pogodb in katere iz prejšnje točke so bile podeljene brez javnih razpisov?
  4. Vladi RS dajem tudi pobudo da Računsko sodišče izvede revizijo vseh svetovalnih pogodb v javnem sektorju za zadnjih pet let. Preveriti jih mora glede na potrebnost za državo in glede na preplačanost storitev.

Janko Veber poslanec v DZ RS

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja