Društvu za usposabljanje državljank in državljanov Slovenije za izvajanje pravic iz tretjega člena slovenske Ustave SLOGA v popotnico:

Ustava Republike Slovenije 3. člen

Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

 

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Tako piše v Ustavi in tako mora biti.

Oblast ljudstva ni samoumevna. Oblast ljudstvu v resnici ne zagotavlja črka na papirju ne institucije, ki delujejo v njegovem imenu. Oblast ljudstvu zagotavlja stalen napor državljanov, ki se zavedajo, da imajo pravico in dolžnost, da skrbijo za razvoj naše države. Eni tako, da se aktivno vključijo v upravljanje države, drugi tako, da spremljajo, opozarjajo, preverjajo, predlagajo in da volijo. Država v kateri ima oblast ljudstvo, lahko preživi samo tako, da državljanom ni vseeno kaj se z njihovo državo dogaja.

Odgovornost oblasti se kaže v odgovornosti za Skupno. Da Skupno poiščemo, Skupno podpremo in razvijemo in ne nazadnje, da Skupno zaščitimo. V skrbi za Skupno se kaže naša prava sloga.

Oblast ljudstva je pri nas, v Slovencih pogojena globoko v naši zgodovini,  globoko v naši zavesti, v naši identiteti. Oblast ljudstva smo kot eni prvih v Evropi, še kot Karantanci ponosno živeli pred več kot tisoč letih. Tudi, ko potem dolga stoletja nismo imeli več svoje države,  smo v naših sredinah ohranili ljudsko urejanje skupnih zadev. Ko smo, z odločitvijo na plebiscitu,  po več kot tisoč letih spet dobili dobili svojo državo, smo se oddahnili, misleč; da nam lastna država, sama po sebi, omogoča oblast ljudstva. Žal, smo po 2 desetletjih in pol ugotovili, da ko ljudstvo ne izvaja svoje pravice in dolžnosti po Ustavi, jo namesto ljudstva izvaja nekdo drug. Za neke druge interese, ki niso vedno tudi interesi ljudstva.

V Sloveniji moramo ponovno ozavestiti skrb za Skupno. Ne samo kot pravico ampak tudi kot dolžnost in kot temelj narodove identitete in ponosa. Kot odgovornost, da postavimo Skupno, ko je to potrebno, nad posamezne interese. Kot voljo, moč in vztrajnost, da se zlorabam našega Skupnega odločno upremo. Da postavimo skrb za Skupno kot temelj slovenske sloge.