Neoliberalci vrnite človeku dostojanstvo, pravu legitimnost in državi pristojnosti 4.del

Svarila vidnih znanstvenikov pred pogubno doktrino neoliberalnega kapitalizma in vizija upanja na bolje

Vsi pozivi redkih posameznikov kot je dr. Kos k povečanju  deleža izboljšav in vloge inženirjev v družbi in s tem k večji dodani vrednosti našega gospodarstva , bodo brez smisla,če bo učinke znanja in kadrov kapitalizirala tujina, kamor se bodo selili ti potenciali,če država ne bo znala družbe razumno zaščititi in stimulirati predvsem  domač razvoj, strateške industrije in kmetijstva ter omejiti nepotreben in škodljiv uvoz.

Preko valorizacijskih količnikov pokojninskih uradov danes zlahka opazimo,da s/m/o mnogi imeli pred štiridesetimi leti prav take ali boljše plače kot danes v tem krasnem kapitalizmu po vseh letih minulega dela ,višjih izobrazbenih stopenj in napredovanj. Zakaj nam noben turbo-neoliberalni politik zadnjih let ne pove,kako je mogoče, da naše primerljive plače /po sektorjih,po izobrazbi…/v primerjavi z avstrijskimi strahovito ,tudi do dvakrat zaostajajo,čeprav je ta zaostanek po BDP na prebivalca le cca 30%. Odgovor je na dlani. Avstrijci nimajo toliko koruptivne neoliberalne elite,ki bi  tako škandalozno neproduktivno zapravljala tolika sredstva za namene,ki ne dajejo nobenih pozitivnih narodnogospodarskih učinkov in hkrati tako neusmiljeno uspešno uničevala socialno državo. Se res lahko v teh časih igramo žepno velesilico  in zapravljamo denar poleg vseh nesmislov še za vojaške podvige v Aziji in Afriki.

Ddr. Rudi Rizman v enem novejših člankov pravi »Politično moč in naprave demokracije je mogoče uporabiti na različne načine, pri čemer se pokažejo za najbolj smiselne in produktivne, če so namenjene utrjevanju socialno vzdržne in demokratične družbe«.

Sicer pa ni problem nanizati vrsto poročil Svetovne banke,ki pravijo,da ni dokazov,da bi neenakost v dohodkih vodila k hitrejši rasti, kvečjemu je neenakost združljiva s počasnejšo rastjo. Podobno ugotavljata v svoji ekspertizi Alesina in Rodrick,da imajo države z enakomernejšo porazdelitvijo bogastva tudi hitrejšo gospodarsko rast. Te ugotovitve ne nazadnje že leta potrjujejo ekonomski kazalci nordijskih držav,ki jih je kriza praktično obšla,kljub obsežnim izdatkom socialne države,ki se ji mi ob vsej (ustavni) retoriki  nismo niti približali.

Eden naših največjih filozofov dr. Urbančič je v svojem obsežnem delu: Moč in oblast  zanimivo zapisal: »Če rečem poenostavljeno in v prispodobi, je dandanes tako, da vsakdo »šraufa« le svoj posebni »šrauf«… Na ničesar drugega se zares in pristno več ne spozna kot samo na svoj posebni šrauf… Tak človek je – posebno na višjih stopnjah svoje razpoložljivosti – tako rekoč obseden od obvladovanja zadev svojega »strokovnega« udejstvovanja«.

Neoliberalna unijska in naša vladno-bančna elita prav tako duhovno osiromašeno, šraufa svoj čedalje bolj specialni šrauf v okvirih svoje miselne bariere, ki jo določa neznosna skrb za varnost velikega kapitala in bank in  popolna neobčutljivost za človeka,njegovo dostojanstvo in perspektive, kar ne vliva optimizma v dobro prihodnost države, če se bodo nadaljevali nepošteni in ekonomsko nesmiselni posegi v socialno sfero najbolj ranljivih,plače javnega sektorja in standard upokojencev. Težko je verjeti,da se vlada ne bi zavedala ustavne spornosti teh posegov,zaradi statusa že pridobljenih pravic in še bolj ekonomske nesmiselnosti teh ukrepov zaradi premajhnih učinkov. Zato se zdi, da je pravo ozadje predvsem v načrtnem ustvarjanju ozračja stisk in strahov ,ki ga podpira tudi sesuti kompas kazensko-prekrškovne zakonodaje zato,da bi povampirjeni kapital čim bolj dolgo zadržal pozicije oblasti ob naraščajoči masi brezposelnih z odvzetimi možnostmi osnovnega človekovega dostojanstva.

Z nadaljnim zaostrovanjem gospodarsko socialnih razmer se bo  povečala potreba po natančni analizi »prispevka« posamezne vlade in njenih novopravniških in mladoekonomskih svetovalcev k nastalim razmeram. Pregledati bo veljalo njihove doktorske naloge z vidika kreativnosti hipotez in dejanskega prispevka k znanosti ,svetovalne pogodbe,profesionalne in druge plačane funkcije/ članstva v nadzornih svetih/ in predvsem natančno analizirati sprejeto zakonodajo in ukrepe iz resorjev posameznih najbolj vplivnih novopravnikov in mladoekonomistov.

Predlogi za takojšnji sprejem nujnih stabilizacijskih ukrepov,ki se formalizirajo v ustrezni formi / ustavni amandmaji,zakonske dopolnitve, proračunski rebalansi,razvojni dokumenti, vladne uredbe…/

Glede na prvotno zasnovo skrajno poenostavljenih in spornih vladnih ukrepov,ki so pred tedni pricurljali v javnost in usmerjenih le v ranljivo sfero sociale ,plač in pokojnin in brez prave vizije povečanja proračunskih prihodkov; naštejmo nekaj preprostih/možnih/ izhodišč,ki se dobesedno ponujajo le videti jih je treba kot npr:

– vrsta načrtovanih največjih proračunskih investicij vključno z dajanjem garancij se radikalno zaustavi, razen kjer revizije projektne in ekonomske dokumentacije  izkazujejo izjemno visoke stopnje profitabilnosti ob dokumentiranem jamstvu odgovornih oseb investitorja za dosego ciljev,

– za vse neobnovljive energetske ter druge velike investicije, se izrecno oceni smiselnost, glede na probleme  oskrbe s surovinami in dobavne cene na evropskih oz. svetovnih trgih ter vprašanje vpliva na  okolje (problem izpustov,drugih degradacij…), narodno gospodarstvo glede na specializirano in visoko vrednost opreme, ki je praviloma v največjem deležu iz tujine in zato le poslabšuje plačilno bilanco,

  • takoj se uvede nedopustno izostalo obdavčevanje vseh vrst bančnih storitev,
  • prioritetno se novelira stanovanjska politika tako, da se država zaradi posebej ugodnih narodno-gospodarski učinkov, ki jih ima na celo vrsto dejavnosti, vključi v skupno načrtovanje socialnih stanovanj z lokalnimi skupnostmi,
  • veliki infrastrukturni projekti lahko v obdobju nadaljnih 5 let temeljijo le na zasebnem (tujem) kapitalu oz. koncesijah,vendar brez finančne participacije in bančnih garancij države,
  • vsako pogodbo, ki se financira iz proračunskih sredstev in presega 10 mio eur, mora odobriti vlada na podlagi strokovnega mnenja resornega ministrstva in posebne neodvisne skupine strokovnjakov (finančnik oz. ekonomist, pravnik, dipl. ing. ustrezne tehnične stroke ..). Noben zavod in drugi uporabnik proračunskih sredstev ne more brez ustreznega soglasja resornega ministrstva sklepati nobene pogodbe nad 1 mio eur.,
  • za dobo 2-4 let se odloži izvajanje vseh adaptacijsko-rekonstrukcijskih del v javnem sektorju in podjetjih v večinski lasti države v vrednosti nad 100.000 eur, razen ko gre za nujne ukrepe za zaščito, varnost  in zdravje občanov oz je taka dela predpisal s pravnomočno odločbo pristojni inšpekcijski organ,
  • nemudoma se ponovno vpeljeta dva nekdanja dohodninska razreda s povečanimi stopnjami za najbogatejše;
  • takoj se dvignejo stopnje DDV na nivo povprečja držav EU,ki so v največji finančni krizi-PIGS;
  • dodatno se nemudoma uvede nepremičninski davek, ki na letni ravni znaša za ljubljansko in primorsko območje cca 1 eur za m2; za srednje razviti del države 0,75 in najmanj razvita območja RS 0,50 eur,
  • obsežen program prenove starih mestnih jeder, arhitekturne dediščine in kadrovskih stanovanj, bo vpeljal bolj domiselne forme stanovanjske graditve vključno z reafirmacijo stanovanjskih zadrug in ugodno vplival na gradbeništvo in splošno oživljanje konjunkture v gospodarstvu in posebej turizmu,
  • takoj se uvede splošna olajšava za reševanje prvega stanovanjskega problema družine do skupne vrednosti 25.000 eur ustrezno razporejene na leta nakupa ali graditve nepremičnine,
  • za vse državljane se uvede dohodninska olajšava za knjige,zdravila in umetniške ter

luksuzne predmete do vrednosti 1000 eur letno,

  • za velike družine nad štiri člane se uvede posebna dohodninska dodatna olajšava v višini 1000 eur za vsakega dodatnega člana do 23.leta starosti,
  • za vse upokojence z pokojnino,ki ne presega 1000 eur in brezposelne,ki opravljajo dela po avtorskih in drugih pogodbah se uvede poseben davek po odbitku po stopnji 5% od vrednosti računa oz. pogodbene vrednosti del. Znesek iz tega naslova ni predmet nobenih naslednjih  obdavčitev,
  • noben organ državne uprave ali javnega sektorja in podjetij v večinski lasti države ne sme po preteku šestih mesecev imeti v najemu ali podobnem pogodbenem razmerju računalnikov in druge opreme za delo (pisarniško pohištvo,kopirni stroji..),
  • vse najemne pogodbe za nepremičnine v javnem sektorju in lokalni samoupravi in državnih podjetjih v lasti države so podvrženi specialni reviziji proračunske inšpekcije in računskega sodišča z vidika gospodarnosti in nuje ter cenovne ustreznosti;
  • svetovalne pogodbe za zneske nad 5000 eur so dovoljene le s soglasjem ministrstva za finance;enako velja za izobraževalne pogodbe s tem,da vrednost redne šolske ure predavanja ne glede na reference predavatelja v celotnem javnem sektorju in lokalni samoupravi ne sme presegati 100 eur neto:
  • nesmiselna skupna javna naročila za vrsto organov npr UE se nemudoma decentralizirajo zaradi večje disperzije konkurenčnosti in teritorialne obvladljivosti,
  • za vse poslovne načrte samostojnih proračunskih uporabnikov se vzpostavijo temeljna primerjalna pravila s podobnimi institucijami v sosednjih državah in EU- zlasti s sosednjo Avstrijo,ki naj postane ciljni zgled doseganja kakovosti; in za tiste,ki finančno, kadrovsko in z vidika učinkovitost močneje zaostajajo, določijo radikalnejši ukrepi kadrovskega in finančnega prilagajanja,
  • pristojno resorno ministrstvo preveri vse interne bonitete v javnem sektorju in podjetjih v večinski lasti države določene s statuti, internimi splošnimi akti ali le prakso,ki ne temeljijo neposredno na samem zakonu in predlaga: odpravo ali znižanje in enotno zakonsko ureditev,
  • vse postavke državnega proračuna,ki presegajo znesek 10.000 eur, se opremijo s temeljnimi parametri,ki znesek utemeljujejo /št. zaposlenih oz. izvajalcev,št. zadev ipd opredelitev vsebinskih nalog…/,
  • letni regres,odpravnine, jubilejne nagrade, trinajsto plače /božičnica/ kilometrine, prevoz na delo in dnevnice ter druge dodatke iz dela določa zakon enotno za ves javni sektor, lokalno samoupravo in podjetja v večinski lasti države ter tudi RTV zavarovalnice,banke in Banko Slovenije,
  • zakon določa maksimalno odpravnino kjerkoli v javnem sektorju, lokalni samoupravi ali državnih podjetjih in RTV, bankah ali zavarovalnicah z več kot 25% lastniškim deležem države največ do tri plače za ustrezno delovno mesto,
  • nobena plača v javnem sektorju,lokalni samoupravi in podjetjih v državni lasti in institucijah z lastniškim deležem države,ki presega 25% ne more presegati 90% plače resornega ministra oz. 80% plače predsednika vlade,
  • stečajni upravitelji lahko vodijo stečaj največ ene velike družbe ali skupaj maksimalno

tri stečajne postopke s tem,da nagrada ne sme presegati 60% višine plače bivšega poslovodnega organa in se po preteku treh let zmanjša letno za 20 %.Kadar stečaj traja več kot pet let se stečajnega upravitelja obvezno zamenja,

 

  • članstvo v nadzornih svetih državnih in lokalnih podjetij se omeji na največ dve pri čemer nagrada za udeležbo na seji ne sme presegati polovico najnižje plače za poln delovni čas v družbi. V primeru neplačanih prispevkov, neizplačanih plač ali letnega regresa ni izplačila sejnin za nadzorni svet in ne izplačil plač za upravo,

 

  • na področju materialnih stroškov se preveri ustrezno konkurenčnost vseh največjih izdatkov,ki niso monopolno pogojeni kot npr, komunalne storitve ter racionalizira vse ne nujne izdatke kot npr. izdatki za varovanje objektov;izdatki za nezakonite sisteme kakovosti tipa ISO standard ipd. se črtajo;

 

  • slovenski vojaški kontingenti se najkasneje v roku treh mesecev vrnejo iz vseh nalog v tujini. Slovenska vojska se reorganizira v teritorialno obrambo s težiščem na nalogah civilne zaščite in inženirskih enot in pomaga gasilskim enotam pri naravnih katastrofah in temeljnih komunalnih investicijah /vodovod, kanalizacija, elektrika…/.RS svoje obveznosti do Nata uresničuje le z zdravstveno in humanitarno pomočjo,

 

  • tuje investicije pri katerih gre za izgradnjo celotnih kapacitet/zemljišča, objekti, oprema, kadri…/so deležne posebne državne podpore z tri letno oprostitvijo plačevanja prispevka za stavbno zemljišče in popolno oprostitvijo vseh davkov razen DDV za dobo petih let in dodatno subvencijo 10.000 eur za vsakega zaposlenega delavca za nedoločen čas ,najmanj za pogodbeno garantirano dobo petih let,

 

–   za obrti se izdela seznam deficitarnih obrti po regijah in se nosilce za dobo 3-5 let  minimalno pavšalno obdavči  s pravico,da za ta čas ne vodijo nobenih poslovno- finančnih  knjig. Za vsakega zaposlenega pripada obrtniku posebna spodbuda pod enakimi pogoji kot za tuje investitorje za znesek  5000 eur.

Dolg niz takih in podobnih ukrepov je mogoče brez težav še nadaljevati…

 

Mednarodni finančni ekspert Soros je že v letu 1996 zapisal: »menim, da je danes večja grožnja ideologije ekonomskega liberalizma kot pa totalitarnih ideologij. Zdaj imamo resnično globalno tržno ekonomijo, ko se blago,storitve, kapital in celo ljudje povsod gibljejo precej svobodno, vendar nam ni uspelo spoznati,da je nujno ohraniti vrednote in institucije odprte družbe«.  Nadalje zapiše, da je doktrina gospodarskega liberalizma, tako kot leninizem in marksizem  čista perverzija domnevno znanstvenih resnic. Za leto 1996 nenavadno daljnovidno ugotavlja, da ljudje ne vedo več kaj zastopajo; zato se opirajo vse bolj na denar; poklici so se spremenili v biznis, kult uspeha je nadomestil načela; družba pa izgublja sidro.

Mnoge družbe, ki so jih vodili sposobni in odgovorni politiki,  še danes s historično preprečljivo argumentacijo dosežkov vseh vrst (arhitektura, umetnost in kultura,standard, pravo…) dokazujejo od antike do danes /Periklej,Solon,Avgust,Mark Avrelij,Justinijan,Dušan Silni, Karel Veliki, doži in kanclerji Benetk in Firenc,Elizabeta I,Napoleon, Marija Terezija ,kancler Bismark itd.itd/, kako je mogoče z vizionarstvom, predanim delom,poštenostjo in tudi z osebnim vzgledom  voditeljev doseči presenetljivo mobilizacijo potencialov, ki lahko omogočijo vsestranski družbeni napredek. Teh mi nimamo,niti jih ni videti na obzorju. Imamo pa v neposredni soseščini najbolj razvite države sveta /Avstrija, Švica/,ki bi nam morale biti zgled v mnogo čem, predvsem v zakonodaji, in ne da leta zapravljamo denar in čas in za vsako ceno iščemo svoje  ( topo)umne rešitve. Tudi z plačno reformo javnega sektorja je bilo tako. Iz pravno zelo različnih sistemov nenehno kombiniramo rešitve,ki iz germanskega ali anglosaksonskih družb ustrezajo interesom elit, na sploh pa so daleč od prakse držav,ki nam bi morale biti vzor.

Ta politika danes ni sposobna dajati pravih odgovorov na ključna vprašanja. Najvidnejši svetovni politiki namreč sprejemajo rešitve,ki vodijo izključno v konflikte,v destrukcijo in brezup; piše Hessel v znanem delu: Dvignite se. In na eni zadnjih straneh zapiše: »Začnimo se odločati o pomembnih stvareh za nas in za druge na podlagi več morale in manj interesov. Naredimo tisto,kar je prav, namesto tistega,kar se splača…Čas je ,da stopimo na plan, čas je ,da se zavežemo vrednotam,v katere verjamemo…Predvsem se ne bi smeli sprenevedati,da je vse tako kot je bilo prej,in da lahko še naprej strahopetno živimo svoje normalno življenje.«

 

Za spremembo trendov na bolje bo treba v družbi nujno začeti trdneje sidrati večna pravila etike in morale in jih tudi povsem določno povzdigniti na ustavno- pravno raven. Primarno z uzakonitvijo pravičnosti kot univerzalnega vseobsegajočega pravila. Odgovornost slehernika bo morala naraščati v skladu s funkcijo in položajem, ki ga v družbi zaseda. Pomembne zakonodajne in finančno-kapitalske odločitve bodo morale postati korektno legitimne.

Pravičnost, sorazmernost, utežnost, prioritete, vatel in ustavi prijazno razlago predpisov v razmerju do občanov bodo morale obvladovati vse sfere javnega  in civilnega sektorja. Odgovornost za usodne nacionalne, vsebinske in kapitalske odločitve (še posebej nelegitimne)  se bo morala »prevzemati« ne larpurlatistično-retorično, ampak povsem direktno z  neposrednimi premoženjskimi jamstvi in v primeru neuspeha  z odstopom, kazensko oz. disciplinsko ter odškodninsko odgovornostjo. Najbolje, niti ne z kakšnim kodeksom, ampak kar posebnim predpisom,ki bo v primeru težjih napak zagotovil sankcioniranje krivcev. Vse odločitve, ki pomembno posegajo v sfero socialnih pravic manj premožnih slojev bi se morale pretanjeno presojati z vidika teorij utilitaristov ( Mills, Bentham) in sprejemati z dvotretjinsko večino v državnem zboru  ter praviloma potrjevati  z referendumom.

Bistvenega pomena je, da je treba in mogoče pravo  izboljšati predvsem v dveh odločilnih smereh. Najprej je nujno sprejemati postopkovno ustrezno in vsebinsko korektno (legitimno) zakonodajo, kot bi jo vsak Razumni zakonodajalec; in kot drugo, doseči  ustavno pravilno odločanje sodstva in javne uprave v razumnih rokih. Za uresničitev teh pomembnih ciljev pa ustrezno dopolniti Ustavo z nedvoumnim zapisom vrste naravno-pravnih načel in tako znova reafirmirati pozabljene  vrednote filozofije morale v pravu.

 

Dravograd 14.4.2012                                                                         dr. Ferdinand Blaznik

 

Kratek očrt izstopajočih koruptivnih brutalnosti neoliberalnih elit zadnjih let

 

Obdobje zadnjih petih let zaznamuje tako silovito kopičenje neoliberalnih norosti v ekonomiji ,politiki in pravu,da lahko to dogajanje neprizadeto spremljalo samo še najbolj vdani »verniki« posameznih strank in tisti preveč goreči humanisti,ki so jih vedno skrbele le pravice posebnežev in ozkih slojev družbe /homoseksualcev, lezbijk, transvestitov,uživalcev mamil…/,tujcev, beguncev in migrantov ter celo kriminalcev, ne pa običajnih  državljanov. Že težav svojega kmeta na obrobju države ljubljanski meščan nikoli ni posebej dobro razumel,kaj šele težave velikih družin,samohranilk,ljudi pod pragom revščine in brezposelnih. Seveda ne, saj je predčasno že dr. Mencinger ocenil,da imamo samo znotraj javnega sektorja nekaj deset tisoč delovnih mest,ki so povsem nepotrebna. Tu je iskati tudi jedro tiste »logike« ,ki topoumno išče bistvo pokojninskih reform v podaljševanju delovne dobe zaposlenih .Ti,ki v resnici nikoli niso pošteno delali bi pa res kar podaljševali delovno dobo, saj so vendar nepogrešljivi. Ve se ,kje je locirano težišče tega političnega zaposlovanja. Ve se tudi,kje aparatčiki neoliberalnih trdorokcev pripravljajo rešitve ,ki ustrezajo le njim. Sistem vinjet je na prvi pogled nepošten,ker npr. izjemno profitira le tisti,ki ima vse avtoceste do svojega kraja in tisti,ki dela velikansko kilometražo. Korošec, ki ima do avtoceste v vseh smereh 60 km ne zanima nikogar. Uvedba dnevne vinjete, je prehud miseln napor za uradnika,saj je prebivalci velikih centrov sploh ne potrebujejo, za druge je itak vseeno.

Če bi težave razumeli, bi imeli povsem drugačno proračunsko politiko prerazdeljevanja dohodkov, davkov in dohodninskih lestvic; predvsem pa se naše finančno-bančne elite ne bi kot majhni bogovi igrali s strahotnimi zneski v brezkončnih aferah velikih investicij v gradbeništvu, javnih naročilih v zdravstvu,kreditiranju nezavarovanih kreditov v sferi bančništva in državno podprtem ropanju v obliki absurdnih padcev delnic na borzi,praktičnem odvzemu podrejenih obveznic, iztisnitvah malih delničarjev,uničevanju dožnikov v dolgoletnih obračunavanjih zamudnih obresti,ki so tudi do dvajsetkrat presegale glavnico,škandalozni uvedbi  finančne odgovornosti posameznikov za obveznosti d.o.o. itd,itd.

Tisto,kar je najbolj neprijetno, je neumorno leporečno blebetanje tistih, ki bi morali, pa nočejo videti stvari take kot so. Seveda ne,saj nenehno in nepopustljivo prilagajajo vsako reformo, ukrep,  predpis in  boniteto interesom finančnega velekapitala  svojemu pohlepu in mrežno povezanim izbrancem ter trdovratno sesajo že skoraj okrvavljen drobiž iz žepov ljudi z najnižjimi dohodki. Še vedno nam predrzno predavajo o dostojanstvu človeka, enakosti pred zakonom, celo o nezapisanem ustavnem načelu pravičnosti pri tem pa dnevno doživljamo poleg nacionalnih še šoke o novih in novih norostih Unije,Je sploh treba ,da si osvežimo spomin o krasnem propadlem transatlantskem sporazumu TTIP in malo manj perverznem CETA,neplačevanju davkov favoriziranih multinacionalk v Luksemburgu, Irski…,nenehnem prisvajanju pristojnosti Evropske komisije,ki so čedalje bolj dvomljive, pa naj gre za predpisovanje oblike kumaricam ali kadilsko zakonodajo. Je normalno,da se članice bojijo za svoje vodne vire pred lakomnimi multinacionalkami. Strašen greh je dati državno pomoč komurkoli,le stalne glomazne dotacije Renaultu niso nikoli sporne,čeprav krepko presegajo več letno bruto maso plač za uvedene nove programe. Begunska kriza je le očitni vrhunec nesposobnosti EU,računi zanjo pa se bodo celotni uniji in tudi Nemčiji šele izstavili .Nemčija dela z državami PIGS in malimi državicami EU enako kot naše elite s svojimi državljani; z evrom, Schengenom in potiskanjem v neznosne vrtince zadolževanja in prevalitvijo bančnih jamstev nanje  jih sili v status svojih kolonij,ki so predvsem cenena baza za nove in nove nemške imperialne domislice. Mi pa topoumno finansiramo vojaške pustolovščine Nata,reke beguncev in migrantov ter zaradi neznosno visokih anuitet zajedamo v stabilnost pokojninske blagajne in sociale. Naši in unijski neoliberalci pa že leta tkejo povezovalne mreže »hernfolka«,ki je predestiniran za strahotno kopičenje bogastva ,mnoštvo preveč plačanih služb in izbranih funkcij. Podobnosti z medvojno Nemčijo se kar vsiljujejo, le da je Hitler svoj bes odkrito usmeril zoper Žide, Cigane in Slovane,z javnimi deli pa zagotavljal delo vsem,ki so ga hoteli. Novodobni hernfolk pa se zvito spreneveda v kako krasni demokraciji živimo in leporečno blebeta o človekovih pravicah in temeljnih svoboščin ,ki jih v resnici ni za nikogar,ki ni zaposlen; hkrati pa potiska tudi velik del zaposlenega  prebivalstva v že skoraj suženjske razmere.

Niz jasnih zahtev mnogih velikih znanstvenikov pri nas/ dr. Mencinger,ddr. Rizman, dr. Šlibar,dr. Pavčnik …/, in v tujini /dr. Joseph E. Stiglitz , dr. Paul Krugman, dr. Thomas  Piketty, Janis Varufakis…/; za obrnitev stvari na bolje,ki so ohranili pokončno znanstveno korektnost nobena vlada ne upošteva,kot da govorijo in pišejo v veter, ne glede na ostro logiko njihovih argumentov,ki jih že vsaj dve desetletji potrjuje dogajanje, ki ga lahko vidi vsak ,ki ni vdani vernik korumpiranih omrežij elit.

Naša država je mirno prezrla predlog dr. Ribnikarja izpred okoli 25 let,da je nujno prenesti

nenominiran kapital najboljših podjetij na posebno agencijo oz. sklad,ki bo s pripadajočim dobičkom napajal pokojninsko blagajno. Take sklade imajo mnoge države že dolgo, tudi Slovaška in Hrvaška, mi pa raje Lek in temu podobna podjetja,ki stalno ustvarjajo dobiček podarjamo tujcem. Po 2.sv. vojni bi se tako dejanje štelo za zločin zoper ljudstvo in državo;danes organi pregona take podvige niso sposobni okvalificirati niti kot nevestno delo v službi. Je treba vsem nanizati še vrsto skoraj nespodobnih podrobnosti,ki dokazujejo v kakšnem sistemu dejansko živimo. Naše pravosodje nikoli ni zbralo poguma,da bi z notranjo zakonodajo suvereno blokiralo največje norosti,ki  po zaslugi harmoniziranega  pravnega reda EU iz drugih držav nenehno obremenjujejo naše državljane kot npr. hrvaške  izvršbe ,ki so za bagatelne parkirne prekrške v višini 10 eur dosegale vrednosti do 250 eur; razni roparski Inkaso servisi iz Avstrije so dvigali stroške opominov in izvršb do neba;vlada je le nemočno opazovala dvig franka,ki se je čez noč podražil za 20 odstotkov, itd, itd. Nikomur ne klikne,da bi npr z vladno uredbo omejil pravico upnika,da stroški nobene vrste izvršbe, ne morejo nikoli presegati osnovni znesek kazni ali dolga;enako bi moralo veljati za sodne penale.Logično, saj smo vendar nemški protektorat. Zakonodaja v pocesnem pravu in prekrškovnem pravu bi morala v sporih državljanov  s pravnimi osebami,zlasti multinacionalkami omejiti njihovo pravico refundirati stroške zastopanja in taks v izgubljenih pravdah občanov na razumne meje  ne da jih izpostavlja brutalnemu tveganju in zato mnogi hudo prizadeti občani niti pomislijo ne na možnost sicer upravičene tožbe niti v primerih hudih kršitev njihovih pravic. Celo bolj brutalno ameriško pravo omogoča sodniku,da v izgubljeni pravdi, šibkejšo stran ne obremeni še z uničujočimi stroški;mi pa nič.

Naša politika pa nas zastraševalno vznemirja z drakonskimi kaznimi za prometne prekrške in javni red,ki praviloma močno presegajo tiste v državah z bistveno višjim standardom in s celo plejado predpisov močno podobnih tistim,zelo kritiziranim že pred 30 leti. Nekdanji prosluli verbalni delikt iz zveznega KZ je nadomestil nič manj civiliziran člen o sovražnem govoru s katerim naše kleptomanske elite ,ki 25 let nenehoma udejanjajo SOVRAŽNA DEJANJA,zoper javni interes, narodno gospodarstvo ter zoper ljudstvo in državo, skušajo zapirati usta upravičeni kritiki.

Bojim se, da ni več daleč dan,ko se bo ljudstvo,ki ima edino resnično oblast naveličalo izmuzljivega sprenevedanja elit in vzelo stvari v svoje roke. Nihče več ne bo leta dolgo, tako kot Katon starejši ponavljal rimskemu senatu zahtevo,da je treba Kartagino razrušiti; ali v našem primeru,da je čas,da neoliberalci odidejo na smetišče zgodovine, skupaj s svojimi izpostavljenimi dolgoletnimi ideološkimi kreatorji neoliberalnih idej  zasidranimi predvsem na Ekonomski in Pravni fakulteti v Ljubljani,pa še marsikje,ki niso bili sposobni videti v ospredju odgovornega razvoja družbe, človeka in njegov vsestranski razvoj, ampak edino le finančni kapital, interese multinacionalk in svojih omrežij ter lastni vulgarni pohlep.

Dr. Ferdinand Blaznik

Dobrova 27.1.2017

 

Post scriptum

Mnogi moji v zadnjih petih letih objavljeni članki v Večeru, Delu in Nedeljskem dnevniku tu nakazane probleme predstavljajo  širše in jasneje,čeprav je bilo veliko člankov pogosto tudi zelo skrajšanih. Samo v zadnjih petih letih sem skušal javnosti predstaviti  v svojih cca 20 člankih,med drugim ,okoli 250 različnih konkretnih predlogov ustavnih in zakonskih sprememb. Znaten del tega gradiva mi tiskani mediji niso nikoli objavili. Najboljše članke so mi zavrnili pogosto vsi, levi in desni, revije in časniki.

 

Za celovitejšo sliko navajam nekaj člankov,ki bistveno bolj podrobno analizirajo nekaj glavnih problemov države in unije v tem času kot:

 

-SMO DRŽAVLJANI RES SAMO ŠE ZA OKRAS, Delo-SP 26.3. 2016,

-NEZNOSNA LAHKOST VLADANJA,Večer v soboto,18.6.2016,

-EDINA PRAVA OBLAST JE DODELJENA LJUDSTVU,Delo-Mnenja,31.8.2016,

-TREBA JE PREPOZNATI PROTIPRAVNE SODBE,Delo-Mnenja,24.2.2014,

-NEOLIBERALCI, STROGO PREPOVEDANA BESEDA,Nedeljski dnevnik,9,3. 2016

-NAVADNA RAZBOJNIŠTVA, Večer v soboto,30.4.2016.

 

Zanimivo je ,da kljub dokajšnji, mestoma celo namerni ostrini mojih besedil že več kot 10 let ni bilo nobenega odmeva prizadetih pomembnih dejavnikov/ US, vlada, VS, ministrstva, Banka Slovenije, vidni neoliberalni novoekonomisti, mladopravniki…/, da bi mi z odgovori omogočili dodatno argumentacijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja