Neoliberalci vrnite človeku dostojanstvo, pravu-legitimnost in državi pristojnosti 2.del

Nelegitimna in koruptivna zakonodaja

 

O problemih nelegitimne zakonodaje sem obsežno pisal v svoji magistrski nalogi že pred desetimi leti. Mnogi poznamo neverjetne nesmisle,ki jih je vpeljala zakonodaja o denacionalizaciji ,ki  neokrnjene  vrača ne le ogromne veleposestniške komplekse,tudi cerkvi in tujcem , in to brez ideje o zakonsko obvezni reviziji odločb ,čeprav gre v neredkih primerih za vrednost nekaj mio eur , ki pa je sicer obvezna v vseh primerih pozitivnih odločb po predpisih o žrtvah vojnega nasilja in to pri povsem  neznatnih zneskih. Predpis o prisilni poravnavi in stečaju ,ki je odločilno uničeval premoženje podjetij v stečaju, ni znal predpisati obligatorne ustanovitve upniških odborov zaradi varstva njihovih koristi, sankcije je predpisal nedopustno nizko in še to le za nekaj manj bistvenih kršitev. Hkrati pa zakonodajalec uporno, leta noče uzakoniti vrste pomembnih področij in jih zavestno pušča pravno neurejene. Tipičen primer je zakonodajno neurejeno menažersko lastninjenje podjetij. Zakonodajalec kljub številnim opozorilom še danes ni zakonsko prepovedal dajanje provizij pri poslih proračunskih uporabnikov. V davčnem pravu še vedno čakamo, uzakonitev pravila,da  dokazno breme glede novo pridobljenega premoženja bremeni zavezanca. Hrvaška je npr že pred časom v ustavi določila nezastarljivost  koruptivnih  dejanj in odvzem premoženjske koristi,kar pri nas ne vznemirja nikogar. Zakon o javnem naročanju že leta pušča priprta vrata za favorite z množico nedoločnih pojmov ter zasilnih izhodov /prepogosta uporaba terminov »lahko«, »praviloma«…/  in modro molči o najemnih pogodbah. Prekrškovno pravo čedalje bolj drakonsko predpisuje kazni za družbeno povsem nenevarna dejanja in kriminalizira prebivalstvo z neznosnim naraščanjem števila prepovedanih dejanj tudi na ravni lokalnih skupnosti. Policija  še nikoli ni imela toliko kaznovalnih pooblastil,katerih mnoge kot neposredno kaznovalni organ tudi izvaja /kadija tuži, kadija sudi/,hkrati pa še nikoli ni bila tako samostojno nevezana na noben organ kot danes. Pravzaprav je to evropski unikum, saj dejansko odgovarja vertikalno le sama sebi, medtem,ko je v vseh evropskih državah institucija,ki je pooblaščena dajati policiji splošne napotke in terjati poročila o delu praviloma že na prvi ravni lokalne ali državne uprave. V Franciji je že župan vsake občine v razmerju do policije vladni pooblaščenec , ki lahko daje splošne napotke; v Angliji so na prvi ravni to posebni lokalni komiteji itd , praviloma pa gre za več ravni saj prvi sledi druga/ departma,dežela../.Zato niti ni čudno,da  se naša policija pogosto dezorientirano izgublja v bagatelnih zadevah in ne vidi tistih,ki bi jih morala. Družbena nevarnost, prioritete,vatel ipd. niso njena odlika;tudi ne številnih drugih državnih organov.  Kot pravi dr. Vid Jakulin: če ukradeš čokolado si tat,če podjetje pa podjetnik. Kazensko pravo pesti ogromno nesmislov,ki jih stroka ne vidi. Ne gre le za odnos do žrtev kaznivih dejanj,ki je pri nas katastrofalen. KZ vrvi od nepotrebnih zavor,ki otežujejo,če že kar onemogočajo kaznovanje storilcev saj npr, nenehno določa… tisti,ki vedoma …tisti, ki zavestno…Poleg tega nenavadno določa ,kar nekaj nepotrebnih zasilnih izhodov verjetno predvsem za elito kot je npr. opredelitev  zmote. Mnoge sankcije so določene izjemno sporno, mnoge prenizko. Požig hiše, ki pomeni v večini primerov premoženjsko likvidacijo lastnika se je še v kraljevini Jugoslaviji enačil z umorom,sedaj gre le še za kazen do 8 let zapora.  Je Slovenija sploh že ratificirala konvencijo o zaščiti žrtev kaznivih dejanj,ki jo je praktično že vsa Evropa. Zakaj zakon o upravnem postopku mnoge stvari določa nepregledno komplicirano npr. vročanje uradnih pisanj. Zakaj npr med ničnostnimi razlogi ne navede primera odločanja nepristojnega organa na podlagi neveljavnega/neobstoječega/ predpisa.. Zakaj ni več predpisan strokovni izpit za uradništvo,ki ga pozna vsa Evropa. Zakaj je plačna zakonodaja za javni sektor tako nesmiselno inventivna npr. glede uspešnosti. Zakaj Slovenija po vseh teh letih članstva v EU še vedno ne pozna božičnice ali trinajste plače pa je znano,da so jo imeli Bolgari pet let pred vstopom v Unijo. Zakaj je polna dnevnica/ki jo namerava vlada zmanjšati na 15 evrov/ komaj polovico albanske, hrvaške,makedonske.??? Zakon o javnih uslužbencih nesmiselno uvaja pogodbo kot akt sklenitve delovnega razmerja;čeprav je vsem jasno,da se v javnem sektorju ne da dogovarjati in pogajati praktično o ničemer. Zakon o državni upravi že leta jemlje upravnim enotam pristojnosti,ki jih sicer imajo po Evropi vsi primerljivi organi državne uprave na prvi stopnji. Zakon o medijih se pretirano ukvarja z vprašanji statusa lastnikov in novinarjev; pomembno ustavno vprašanje pravice svobode objavljanja pa pušča pravno abstraktno povsem odprto,brez operacionalizacije razlogov in procedure zavračanja člankov,izbire »posvečenih« kolumnistov ipd. Zakon o gospodarskih družbah je poleg več spornih rešitev uzakonil kar zaplembo delnic s kvazi institutom izstisnitve malih delničarjev ,ki ne dopušča lastnikom,da bi sami odločali o času prodaje in niti ne zagotavlja pri prisilnem odkupu ceno,ki jo je plačal razlaščeni imetnik povečano za redne bančne obresti,kar bi bilo edino pošteno. Raje ne nadaljujem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja